Domača Stran‎ > ‎

Indonezija

Območje Indonezije je bilo v  daljni preteklosti večinoma del kopenske Azije. Že zgodaj po selitvi človečnjakov( homininov), verjetno vrste Homo erectus iz Afrike ,imamo prvi  primerek v Indoneziji že pred 1,8 milijoni let, kar kaže lobanja otroka iz nahajališča Perning na Javi. V Indoneziji se Homo erectus razvije v dve vrsti – tim.velikane megantrope na Javi z velikostjo vse do 2,7 metra in pritlikave Homo floresiensis na Floresu, ki pa morda izvirajo iz Homo habilisa. Samo na Javi je preko 100 nahajališč homininov. Indonezijski Homo erectus je bil tudi prvi svetovni pomorec ko je prečkal Balijski preliv.

Po selitvi Homo sapiensa iz Afrike, ki predstavlja današnjo človeško vrsto, pride le- ta v Indonezijo pred okoli 75000 leti. Kmalu nato pride do izbruha vulkana Tobe na Sumatri (pred  okoli 74000 leti), ki skoraj uniči celotno čoveštvo.

V času taljenja ledu na koncu zadnje ledene dobe je začelo prihajati do svetovnih poplav.Poplavljeno naj bi bilo okoli 25 milijonov km2 področij po svetu, večinoma obalnih področij. Najhuje je bilo na območju Sunde v Indoneziji, ki je bila v času ledene dobe eno izmed najprimernejših področij za življenje. Prišlo je do treh velikanskih poplav. Največji del je bil potopljen že pred okoli 14.000 leti, ostalo pa pred 11.600 leti in pred 8.000 leti, tako da je na ta način nastala večina današnjih indonezijskih otokov. To se ujema z opisom Platonovega potopa Atlantide, zato vedno več znanstvenikov domneva, da je legendarna Atlantida ležala na območju Indonezije.

Podnebne spremembe  povzročijo selitev na celotnem območju JV Azije. Iz vzhodne Indonezije se začnejo tudi selive ljudi v Pacifik in tako poselijo Polinezijo, iz Bornea pa se selijo na zahod na Madagaskar.

V Indoneziji gojijo številne začimbe in dišave, še posebej dragocen muškatni orešček in nageljnove žbice, ki so bile zelo zaželjeni cilj različnih trgovcev.Že izraelski kralj Salomon iz Biblije pošlje odpravo v Ofir, današnjo Sumatro, po začimbe. V času rimskega imperija poteka trgovina z začimbami,kar dokazuje tudi nekaj rimskih predmetov v Indoneziji.( npr.kovanec rimskega cesarja Hadrijana v Acehu, rimsko-indijska lončevina tipa Arikamedu na Baliju)ter indonezijskih na področju rimske države ( npr. javanska koralda v rimskem pristanišču Berenice v Egiptu). Rimski geograf Klavdij Ptolemej v 2. stoletju omenja  nekaj otokov z imeni, otok Javo kot  Iabadiou, zahodni del Jave kot Argyre in Sumatro kot Chryse,  in pravi , da so bogati z zlatom, srebrom in začimbami.

V srednjem veku se dokončno uveljavita iz Indije  prevzeta hinduizem in budizem , v 7. in  8.  stoletju pa v Indonezijo prideta tudi nestorijansko krščanstvo in islam. Predvsem na Javi nastanejo veličastni spomeniki kot npr. budistični Borobudur ter hindujski Prambanan v 8. in 9. stoletju. Uveljavita se dve večji državi Srivijaya na Sumatri, današnji Maleziji in delu Jave ter kasneje v 14. stoletju še država Majapahit, ki je v svojem največjem obsegu vključevala območje današnje Indonezije in še vzhodni Timor, Brunei ter dele Filipinov in Malezije. Simbol Majapahita je bilo sonce, zastava pa je današnja rdeče-bela indonezijska zastava. Iz Jave pride hinduizem na Bali, kjer ostane še danes.  V srednjem veku sčasoma narašča vpliv islama, sprva preko trgovcev, nato pa preko svetih mož( wali), tako da številne države postanejo muslimanske, kar na koncu povzroči propad Majapahita v začetku 16. stoletja.

V srednjem veku prihajajo na to področje številni trgovci, kitajski, indijski, arabski in tudi evropski, saj je bilo to eno izmed najbogatejših področij tedanjega sveta. Sem pride npr. Marco Polo in tudi prvi Slovenec, frančiškanski misijonar Odorik Matjuc iz  Pordenona ( 1286-1331),ki je misijonaril v Indiji in na Kitajskem in je obiskal tudi Sumatro, Javo in Borneo. Ker Arabci  nadzorujejo trgovino z začimbami, se Španci in Portugalci odločijo najti pot do dežel začimb po zahodni poti. Kolumb tako odkrije Ameriko, misleč da je prišel v Indijo. V Indonezijo pridejo Portugalci, ki 1511 zasedejo muslimansko Melako v današnji Maleziji, potem pa pošljejo odprave do otokov začimb, današnjih Molukov ali indonezijsko otočja Maluku . V času Magellanovega obplutja sveta z njim sodeluje Panglima Awang iz Sumatre,ki ga Portugalci imenujejo Enrique iz Melake, tako da je  Indonezijec prvi človek, ki je obplul svet.

V 17.stoletju pridejo Nizozemci in sčasoma zasedejo vse območje današnje Indonezije. Med 2. svetovno vojno območje zasedejo Japonci, nato pa 17.avgusta 1945 indonezijski voditelj Sukarno razglasi neodvisnost. Nizozemci se vrnejo, kar privede do vojne, ki traja vse do leta 1949 ,nato pa se Nizozemci dokončno umaknejo, razen iz Papue, ki jo zapustijo leta 1962. Indonezijci  zasedejo še bivši portugalski vzhodni Timor med leti 1975-1999, ki pa postane leta 2002 dokončno neodvisen. Leta 2004 Sumatro prizadene strahovit cunami, ki terja okoli 200.000 žrtev.

Robin Dewa

Subpages (1): Obišči Indonezijo
Comments